REKA KOLPA, SLOVENSKO-HRVAŠKA MEJA

Reka Kolpa, po kateri poteka meja med Slovenijo in Hrvaško, ima dvojni značaj – ljudi povezuje in hkrati ločuje. V burni preteklosti tega območja je bilo veliko smrti in tudi danes se morajo ljudje boriti za preživetje v izjemno neugodnih gospodarskih razmerah.

Hrvaško so zaradi njene zemljepisne lege poimenovali “vrata v zahodno Evropo”. Zato so številni narodi in vere na Hrvaško gledali kot na strateško območje, ki ga morajo nujno posedovati. Dežela je imela skozi zgodovino opravka z nešteto vladarji in nepovabljenimi gosti. Po njeni kulturi in ozemlju so posejane sledi otomanskih, avarskih, habsburških, beneških in avstro-ogrskih vladarjev in brazgotine dveh svetovnih vojn, jugoslovanske republike in državljanske vojne v 90. letih 20. stoletja.

Ampak težke razmere so ljudi, ki živijo ob isti reki, uradno pa v dveh različnih državah, prisilile, da držijo skupaj, se izogibajo sporom in pomagajo drug drugemu.

Toda leta 2017 je skupnost razdelila ograja, ki so jo slovenske oblasti postavile, da bi beguncem preprečile vstop v schengensko območje.