Uro vožnje od litovske prestolnice Vilne morajo tisti, ki se s "svobodnega Zahoda" odpravljajo v Belorusijo, "zadnjo diktaturo v Evropi", skozi strogo mejno kontrolo. Tu je prečkanje meje zamudno in skorajda absurdno opravilo. Toda nekateri se morajo s to mejo soočati vsak dan, saj poteka dobesedno čez njihovo dvorišče. Nekoč je bil obisk sorodnikov in prijateljev ali odhod v cerkev in na pokopališče nekaj vsakdanjega, danes pa je težavno opravilo, pri katerem je treba upoštevati urnike mejnih prehodov, vizume in druge zapletene birokratske postopke. Gre za nazoren primer pozabljenega "evropskega obrobja", paradoks prostega schengenskega območja, ki tu ločuje skupnosti, družine in življenja.